Hitro iskanje

Poiščite ime:
Jaz sem:
Želim spoznati:
 
 
 
 
Za:

Bolnišnična oskrba

Petek popoldan, novembra lani. Po pravkar končanem postopku odstranjevanja madežev sem sedel v nekakšni shrambi / garderobi v bolnišnici. Pravilo je, da morate počakati pol ure po postopku, preden odidete. Mislim, da se operejo odgovornosti, če zboliš zaradi anestezije, kaj pa vem .

..? In kot da tisto nadležno čakanje in zbadanje iz anestezije ni bilo dovolj, je tudi medicinska sestra nenehno tolkla po vratih in vstopala. Neka srhljiva babica, ki se je že upokojila, ki je vsakič, ko je vstopila, nekaj zarežala in zamrmrala. Visok, velik, širok s pepelniki na očeh.

Niti zanemarjen, niti neopazen, samo zajeban (lol). "To sobo so zaupali temu poroku, le da ni imel stika s pacienti. Da ne bi dobili tožbe," sem pomislil. Pogledam svoj mobilni telefon in se zavedam, da je minilo približno 20 minut. "Oh, preoblekel se bom, vrtel jih bo na pedala.

Počutim se v redu in grem domov," preračunam v glavi. Že desetič zaslišim vrata. Nekaj korakov in nato glas medicinske sestre za zaslonom: "Si zadnji?" - "Sem!", Ki je streljal iz topa samo zato, da bi se je znebil. - "Ali rabiš pomoč?" - "Ne!" - "Varno?" - "100% !!!" - "V redu, pokliči, če bo treba.

", Je končal, pokukal za zaslon in odšel. "Ufff ... pravkar sem te pogrešal," sem pomislil in se usedel na klop. Slačiti sem se začel, ko se mi je porodila ideja. Umazano ... "Joj, naj poskusim nekaj zaigrati? To je pol-gabor, vendar se zdi vse mogoče.

" Že dolgo iščem izkušene dame prek klepetov, forumov, sestankov. Nikoli nisem šel dlje od klepetanja, ker so bili predaleč, sumljivi ali bi na koncu naletel in odpovedal sestankom. Spet sem si nadela pižamo in ga začela rahlo dražiti. Ni mi trajalo dolgo, da sem ga pripeljal v stanje popolne pripravljenosti.

Že od same ideje sem nabrekel kot velik človek. Čez minuto ali dve je poklical mojo sestro, da mi pomaga, da se spremenim, ker na primer: "Še vedno se mi nekoliko vrti v glavi." Bilo je, kot da je komaj čakala in s svojim nasmehom in mrmranjem prišla z mano za zaslon.

"Drži se za mojo ramo, da ne padeš," reče in začne snemati pižamo. Moja roka, ki se jo je držala, je diskretno zdrsnila po njenih joških. Pomanjkanje njene reakcije me je spodbujalo od znotraj, a vseeno nisem hotel ukrepati. Z enim gibom roke mi je spustila hlače pižame, pod katerimi nisem imel ničesar.

Zapleten utrip iz hlač se je pojavil kot katapult. "Hihihi," se je zarežal. »Kaj ga tako veseli?« Je zamrmral, komaj slišno. "Žal mi je! Jaz ... tako nerodno mi je," rečem in se pretvarjam, da mi je nerodno in se ne dotaknem milimetra do izbruha.

"Ni važno. Hihi ... V mojem poslu je nekaj, ne sram se.", - "Ne bi rad, da narobe razumeš ..." - "Daj no, ne delaj drame, bogataš, "ga je vzel v roko in ga začel raztegovati. "Aaahh ...!", Stokam. Samo odgovorila je z nasmeškom.

- "K ... K-kako ti je ime?", Vztrajam in jecljam. "Pozdravljeni!", Je na kratko odgovorila in nadaljevala z akcijo največ nekaj minut. Hrustno se je smehljala, kot da je v transu, in se smejala z bolnimi grimasami. Očmi. Včasih je bilo, kot da tekmujemo v umazaniji in pokvarjenost.

Ko sem začutil, da so mi pokleknila kolena in ugotovil, da ne zdržim več, sem jo s kratkim vzklikom opozoril: »Hitro bom!« me je odtrgala. «AAAAAAAAHHHHH !!!!!!! POZDRAV !!!!!!!!!! "Boleče stokam." Tiho, hudič te je odnesel! Zajebani bomo. ", Grajal me je z obveznim nasmeškom.

Počutil sem se izmučeno. Zadihan in odpeljan sem sedel na klop in se popolnoma spremenil. Številko mobilnega telefona in rekel, naj jo tam počakam še 10 minut Po 2-3 minutah sem se izmuznil in nisem poklical nikogar, niti nje. Nisem poklical njene številke. Več .

Več erotičnih zgodb?

"Miris lavande

Bio je to običan letnji dan, vreo i tih. Marko, 25-godišnji student iz Beograda, došao je da provede leto na selu kod tetke. Kuća je bila ušuškana među vinogradima, a nekoliko stotina metara dalje živela je Anja – žena o kojoj je selo tiho šaputalo

Markova prica

Marko je ležao vezan, znojav, zatežući ruke protiv košulje kojom ga je Lea vezala. Disao je duboko, oči su mu bile razrogačene — od uzbuđenja, straha, želje. Lea je hodala polako po sobi, bosa, u svilenoj haljini koja joj je klizila niz telo. Nije žurila. Znala je koliko vreme postaje oružje kad ga kontrolišeš. — Znaš... većina muškaraca tvog uzrasta misli da je dovoljno jak, glasan, brz — počela je, sipajući sebi gutljaj vina. — Ali prava snaga je u tome da znaš da čekaš. Da znaš kad si slabiji... i da to voliš. Zastala je ispred njega. U ruci joj je bila njena crna, čipkana tanga. Polako mu je prešla njome preko lica, kao da mu obeležava kožu svojim mirisom. — Njušio si me kao gladan pas. Sad je drži među zubima — rekla je tiho, ali odlučno. Stavila mu je gaćice u usta. Nije se opirao. Učinio je to s uživanjem. Njegov pogled joj je govorio sve — želeo je da bude njen. Da ga nauči. Da ga oblikuje. Zajašila ga je, ali još nije dozvolila telesni kontakt. — Pitanje je... da li znaš da služiš. Da li znaš da zaslužiš. Spustila se uz njegov vrat, zubi su joj blago zagrebali kožu, a zatim je krenula da mu šapuće reči koje nikada neće zaboraviti. — Nećeš svršiti dok ti ne dozvolim. Možda večeras, možda sutra. A možda kad se vratiš u Beograd. Ako budeš dobar. Ako budeš poslušan. Ako me pogledaš onim svojim poniznim očima dok mi ližeš unutrašnju stranu butina... Marko je samo klimnuo glavom, a Lea je znala — imao je potencijal. Bio je sirov, ali pun žara. Želeo je da pripada, da se izgubi u njenoj dominaciji. I ona će mu to dati. Polako. Na njen način. U tom trenutku, pustila mu je ruke. Seo je i gledao je, još uvek bez reči. Ona mu je sela u krilo, uzela lice u ruke i pogledala ga duboko. — Možeš da govoriš sad. Reci: Zahvaljujem, gospodarice. Marko je progutao knedlu, crven od vrućine i srama, ali potpuno predan. — Zahvaljujem, gospodarice. Lea se nasmešila. Nije imala nameru da ga pusti još dugo. ---

Večerom kod milene

Bila je to obična letnja noć kad je Ivan prvi put zakoračio u Milenin stan. Pozvala ga je uz opušteno: Navrati da popijemo nešto, ali njemu srce nije bilo mirno. Milena je bila jedna od onih žena koje mirišu na problem – i zadovoljstvo. Visoka, crna kosa u nemarnom repu, uvek bosa po kući… I to je ono što ga je uvek izluđivalo – njena stopala.

Erotski

Tišina sobe bila je ispunjena jedva čujnim šaptajem klime i napetim iščekivanjem. Njegovi prsti klizili su niz njen vrat, lagano, kao da ispituju mapu nepoznatog sveta

Moja perverzna njegovateljica

Iznenada zapišan u Lugu,ali ja sam prvi počeo!;)

PRIČAO MI BRAT KAKO JEBE PUNICU

IZMIŠLJENA PRIČA BY: NAPALJENI UM

Da bi vam zagotovili boljšo uporabniško izkušnjo, to spletno mesto shranjuje piškotke.

Več informacij